Poročilo o trgu tehnologij recikliranja neželeznih metalurških odpadkov 2025: Trendi, napovedi in strateški vpogledi za hitro razvijajočo se industrijo

Izvršni povzetek in pregled trga
Ključni tehnološki trendi v recikliranju neželeznih metalurških odpadkov
Konkurenčno okolje in vodilni akterji
Napovedi rasti trga in projekcije prihodkov (2025–2030)
Regionalna analiza: ključni trgi in novospojene priložnosti
Izzivi, tveganja in regulativne obveznosti
Priložnosti in strateške priporočila
Prihodnost: inovacije in evolucija trga
Viri in reference

Izvršni povzetek in pregled trga

Globalni trg tehnologij recikliranja neželeznih metalurških odpadkov doživlja močno rast, ki jo poganjajo naraščajoče okoljske regulative, pomanjkanje virov in gospodarska nuja po pridobivanju dragocenih kovin iz industrijskih stranskih proizvodov. Neželezni metalurški odpadki se nanašajo na ostanke, ki nastanejo med pridobivanjem in predelavo kovin, razen železa, kot so aluminij, baker, cink, svinec in nikelj. Ti odpadki, ki vključujejo žlindro, dross, prah in izrabljene katalizatorje, pogosto vsebujejo znatne koncentracije kovin, ki jih je mogoče pridobiti, in predstavljajo okoljske tveganje, če niso ustrezno upravljani.

V letu 2025 je trg označen z razcvetom tehnoloških inovacij, pri čemer napredne hidrometalurške, pirometalurške in biočajne tehnike pridobivajo na popularnosti. Te tehnologije omogočajo višje stopnje pridobivanja, nižjo porabo energije in zmanjšane emisije v primerjavi s tradicionalnimi načini odlaganja ali primarne pridobivanja. Sprejetje načel krožnega gospodarstva s strani glavnih industrijskih igralcev dodatno pospešuje naložbe v infrastrukturo recikliranja in R&D.

Po podatkih MarketsandMarkets naj bi globalni trg recikliranja neželeznih kovin do leta 2025 dosegel 125 milijard USD, s sestavljenim letnim deležem rasti (CAGR) preko 6 % od leta 2020 do 2025. Regija Azija-Pacifik, ki jo vodita Kitajska in Indija, prevladuje tako pri proizvodnji odpadkov kot pri zmogljivosti recikliranja, kar je posledica hitre industrijalizacije in podpornih vladnih politik. Evropa ji sledi, poganjana z strogimi direktivami EU o upravljanju odpadkov in učinkovitosti virov (Evropska komisija).

Ključni dejavniki: Povišane cene surovin, regulativne zahteve za zmanjšanje odpadkov in potreba po trajnostnih dobavnih verigah prisiljujejo talilnice in rafinerije k sprejetju naprednih rešitev recikliranja.
Tehnološki trendi: Inovacije, kot so plazemski arčni peči, ekstrakcija s topili-elektroliza (SX-EW) in mikrobiološko leaching, izboljšujejo gospodarsko upravičenost recikliranja nizkokakovostnih in kompleksnih odpadkov (Technavio).
Industrijski akterji: Vodilne podjetja, kot so Umicore, Glencore in Boliden, širijo svoje operacije recikliranja in sklepajo strateška partnerstva za zagotavljanje surovin in razvoj lastnih tehnologij.

Gledano naprej, ostaja razgled za trg v letu 2025 pozitiven, pri čemer se pričakuje, da bo podpora politik, tehnološki napredek in naraščajoča ozaveščenost o krožnosti virov poganjala nadaljnjo širitev in inovacije v tehnologijah recikliranja neželeznih metalurških odpadkov.

Ključni tehnološki trendi v recikliranju neželeznih metalurških odpadkov

Tehnologije recikliranja neželeznih metalurških odpadkov se hitro razvijajo v letu 2025, kar poganjajo strožje okoljske regulative, pomanjkanje virov in gospodarska nuja po pridobivanju dragocenih kovin. Te tehnologije se osredotočajo na pridobivanje in ponovno uporabo kovin, kot so aluminij, baker, cink, nikelj in redke zemlje iz industrijskih stranskih produktov, žlindre, prahu in izrabljenih katalizatorjev. Najnovejši trendi odražajo premik proti bolj energijsko učinkovitih, okolju prijaznih in ekonomično upravičenim procesom.

Hidrometalurški procesi: Inovacije v hidrometalurgiji, kot so napredni leaching agenti in selektivna ekstrakcija s topili, omogočajo višje stopnje pridobivanja kovin iz kompleksnih odpadnih tokov. Na primer, uporaba bioleaching in ionskih tekočin pridobiva na popularnosti zaradi manjšega vpliva na okolje in sposobnosti usmerjanja na specifične kovine, kot poudarja Technavio.
Pirometalurški napredki: Sodobne pirometalurške tehnike, vključno s plazemskimi arčnimi pečmi in vrhunsko vrtljivimi konverterji, se optimizirajo za energetsko učinkovitost in zmanjšane emisije. Te metode so še posebej učinkovite pri predelavi odpadkov velikega obsega, kot so žlindre bakra in aluminija, kot poroča IMARC Group.
Mehanska separacija in ločevanje na osnovi senzorjev: Integracija napredne mehanske separacije, kot so separatori z eddy tokovi in ločevanje na osnovi senzorjev (z uporabo rentgenskih, blizu-infrardečih in spektroskopije z laserskim razkrojem), izboljšuje čistost in donosnost pridobljenih kovin. Te tehnologije se vedno bolj uporabljajo v avtomatiziranih reciklirnih obratih, po spletni strani MarketsandMarkets.
Pristopi brez odpadkov in načela krožnega gospodarstva: Podjetja vlagajo v sisteme recikliranja, ki zmanjšujejo odlaganje odpadkov in maksimirajo pridobivanje virov. To vključuje valorizacijo sekundarnih produktov, kot je uporaba metalurških žlindrov v gradbenih materialih, kot je navedeno s strani Mednarodne energetske agencije (IEA).
Digitalizacija in avtomatizacija procesov: Sprejetje digitalnih dvojnikov, optimizacije procesov, driven by AI in realno spremljanje izboljšuje operacionalno učinkovitost in sledljivost v reciklirnih obratih. Ti digitalni orodja so ključni za izpolnjevanje regulativnih zahtev in izboljšanje dobičkonosnosti, kot je navedeno s strani Deloitte.

Na kratko, leta 2025 tehnologije recikliranja neželeznih metalurških odpadkov napredujejo proti večji trajnosti, učinkovitosti in integraciji z digitalnimi rešitvami, kar postavlja ta sektor kot ključnega omogočevalca krožnega gospodarstva in oskrbovalnih verig kritičnih surovin.

Konkurenčno okolje in vodilni akterji

Konkurenčno okolje tehnologij recikliranja neželeznih metalurških odpadkov v letu 2025 je označeno z hitro inovacijo, strateškimi partnerstvi in naraščajočim poudarkom na trajnosti. Sektor je motiviran z naraščajočimi regulativnimi pritiski, pomanjkanjem virov in gospodarsko nujo po pridobivanju dragocenih kovin, kot so aluminij, baker, cink in nikelj, iz industrijskih odpadnih tokov. Ključni igralci izkoriščajo napredne tehnologije – vključno z hidrometalurškimi, pirometalurškimi in biočajnimi procesi – za izboljšanje stopenj pridobivanja in zmanjšanje okoljskega vpliva.

Vodilna podjetja na tem področju vključujejo Umicore, Boliden in Glencore, ki so ustanovila velike reciklirne obrate in nadaljujejo z vlaganjem v R&D za optimizacijo procesov. Umicore izstopa po svojih sistemih recikliranja v zaprtem krogu in osredotočenost na reciklažo baterij in e-odpadkov, ki postanejo vse bolj pomemben vir neželeznih kovin. Boliden upravlja z enim največjih reciklirnih obratov v Evropi, ki predeluje širok spekter neželeznih odpadkov, vključno z elektronskimi odpadki in industrijskimi ostanki. Glencore izkorišča svojo globalno mrežo za pridobivanje in predelavo neželeznih odpadkov, s posebnim poudarkom na pridobivanju bakra in niklja.

Nove tehnologije in dobavitelji oblikujejo trg. Podjetja, kot sta Metso in Outotec (zdaj del Metso Outotec), oskrbujejo napredno opremo in integrirane rešitve za obdelavo neželeznih odpadkov, vključno z najsodobnejšimi talilnimi in leaching tehnikami. Startupi in raziskovano usmerjena podjetja uvajajo nove pristope, kot so selektivno leaching in mikrobiološka pridobitev, da bi se osredotočili na kompleksne odpadne tokove in izboljšali donose kovin.

Strateška sodelovanja so pogosta, pri čemer se vodilni akterji povezujejo s tehnološkimi podjetji, raziskovalnimi institucijami in končnimi uporabniki za preizkušanje novih metod recikliranja in širitev uspešnih inovacij. Na primer, Umicore je sodeloval z avtomobilski in elektronskimi proizvajalci za razvoj prilagojenih rešitev za reciklažo izdelkov na koncu njihove življenjske dobe.

Na splošno je konkurenčno okolje v letu 2025 zaznamovano s konsolidacijo med uveljavljenimi akterji, vstopom agilnih inovatorjev tehnologij in skupnim poudarkom na načelih krožnega gospodarstva. Zmožnost učinkovitega pridobivanja visokokakovostnih kovin iz vedno bolj kompleksnih odpadnih tokov bo ključna diferenciacija za vodilne na trgu, saj se regulativni in tržni pritiski povečujejo.

Napovedi rasti trga in projekcije prihodkov (2025–2030)

Globalni trg tehnologij recikliranja neželeznih metalurških odpadkov je pripravljen na močno rast v letu 2025, kar poganja naraščajoči regulativni pritisk, pomanjkanje virov in naraščajoča ekonomska vrednost recikliranih kovin. Po napovedih MarketsandMarkets naj bi trg recikliranja neželeznih kovin dosegel vrednost približno 90 milijard USD v letu 2025, pri čemer bodo tehnologije recikliranja predstavljale pomemben delež te vrednosti, saj industrije iščejo načine za optimizacijo stopenj pridobivanja in zmanjšanje okoljskega vpliva.

Rast v letu 2025 bo podprta s številnimi ključnimi dejavniki:

Tehnološki napredki: Inovacije v hidrometalurških in pirometalurških procesih izboljšujejo učinkovitost in selektivnost pridobivanja kovin iz kompleksnih odpadnih tokov. Avtomatizacija, razvrščanje na osnovi umetne inteligence in napredna separacija na osnovi senzorjev naj bi doživele povečano sprejetje, zlasti v Evropi in Vzhodni Aziji.
Regulativni dejavniki: Akcijski načrt EU o krožnem gospodarstvu in zaostrovanje regulativ glede uvoza odpadkov na Kitajskem prisiljujeta proizvajalce, da vlagajo v domačo infrastrukturo recikliranja in napredne tehnologije obdelave odpadkov. Ti predpisi naj bi pospešili uvajanje tehnologij v letu 2025, zlasti za odpadne tokove aluminija, bakra in niklja.
Povpraševanje končnih uporabnikov: Avtomobilski, elektronski in gradbeni sektorji povečujejo uporabo recikliranih neželeznih kovin za dosego trajnostnih ciljev, kar dodatno stimulira povpraševanje po učinkovitih tehnologijah recikliranja.

Projektirane prihodke za leto 2025 nakazujejo, da bo regija Azija-Pacifik vodila trg, saj bo predstavljala več kot 40 % globalnih prihodkov, sledi ji Evropa in Severna Amerika. Kitajska in Indija naj bi bili najhitreje rastoči trgi, kar je posledica hitre industrijalizacije in vladnih spodbud za sprejetje tehnologij recikliranja (Grand View Research).

Segmentno gledano se pričakuje, da bodo tehnološke rešitve za recikliranje aluminija ustvarile najvišje prihodke, saj je ta kovina široko uporabljena in lahko je reciklirana. Tehnologije recikliranja bakra in niklja bodo prav tako doživele močno rast, podprto z razvojem sektorjev električnih vozil in obnovljive energije.

Na splošno se pričakuje, da bo trg tehnologij recikliranja neželeznih metalurških odpadkov v letu 2025 doživel sestavljen letni delež rasti (CAGR) med 6–8 %, kar bo postavilo podlago za nadaljnjo širitev do leta 2030, ko se bodo iniciative krožnega gospodarstva in tehnološke inovacije še naprej oblikovale v industrijski pokrajini (Allied Market Research).

Regionalna analiza: ključni trgi in novospojene priložnosti

Globalna pokrajina za tehnologije recikliranja neželeznih metalurških odpadkov v letu 2025 je oblikovana z regionalnimi razlikami v industrijalizaciji, regulativnih okvirov in razpoložljivosti virov. Ključni trgi, kot sta Kitajska, Evropska unija in Severna Amerika, vodijo pri sprejemanju in inovacijah naprednih rešitev recikliranja, medtem ko se države z razvijajočo se ekonomijo v Aziji-Pacifiku in Latinski Ameriki hitro povezujejo v zmogljivosti za reševanje tako okoljskih kot ekonomskih imperativov.

Kitajska ostaja največja svetovna proizvajalec in reciklater neželeznih kovin, kar je posledica strogih okoljskih regulativ in ambicioznih ciljev krožnega gospodarstva. Vladna iniciativa “Zero Waste City” in 14. petletni načrt sta pospešila naložbe v hidrometalurške in pirometalurške reciklirne tehnologije, še posebej za aluminij, baker in redke zemeljske elemente. Kitajska podjetja vedno pogosteje implementirajo avtomatizirano razvrščanje, ločevanje na osnovi senzorjev ter sisteme obdelave v zaprtih krogih za izboljšanje stopnje pridobivanja in zmanjšanje emisij (Kitajska zveza za reciklažo neželeznih kovin).

Države Evropske unije so na čelu tehnoloških inovacij, ki jih poganja Evropski zeleni dogovor in akcijski načrt o krožnem gospodarstvu. Osredotočenost EU na varnost kritičnih surovin je spodbudila R&D na področju naprednih leaching, biohidrometalurgije in procesov ekstrakcije s topili. Nemčija, Belgija in Nizozemska imajo vodilne reciklirne obrate, ki integrirajo digitalizacijo in optimizacijo procesov na osnovi umetne inteligence. Regulativno okolje regije, vključno z Direktivo o okviri odpadkov in shemami razširjene odgovornosti proizvajalcev, dodatno spodbuja sprejemanje najboljših tehnologij recikliranja (EUROBAT).

Severna Amerika doživlja močno rast v recikliranju neželeznih odpadkov, zlasti v ZDA in Kanadi. Zakon o zmanjšanju inflacije in naložbe v infrastrukturo katalizirajo nadgradnje sekundarnih talilnih in rafinerijskih operacij. Podjetja v ZDA se osredotočajo na reciklažo litij-ionskih baterij in e-odpadkov, pri čemer izkoriščajo lastne hidrometalurške procese za pridobivanje visoko vrednih kovin (EPA ZDA).
Azija-Pacifik (brez Kitajske) in Latinska Amerika postajata pomembna akterja, kar je posledica urbanizacije, industrijske rasti in povečanega dostopa do odpadkov. Indija in Brazilija vlagata v modularne, prilagodljive reciklirne obrate in javno-zasebna partnerstva za reševanje izzivov neformalnega sektorja ter izboljšanje sledljivosti materialov (Svetovna banka).

Na kratko, medtem ko se zreli trgi premikajo proti visoko učinkovitostim in nizkoemisijskim tehnologijam recikliranja, predstavljajo razvijajoče se regije pomembne priložnosti za prenos tehnologij, izgradnjo zmogljivosti in naložbe v trajnostno upravljanje neželeznih metalurških odpadkov.

Izzivi, tveganja in regulativne obveznosti

Recikliranje neželeznih metalurških odpadkov predstavlja kompleksno pokrajino izzivov, tveganj in regulativnih obveznosti, ki se bodo predvidoma okrepile v letu 2025. Neželezne kovine, kot so aluminij, baker, nikelj in cink, so ključne za številne industrije, vendar njihovi reciklirni procesi generirajo različne odpadne tokove, vključno z žlindro, prahom, blatom in izrabljenimi katalizatorji. Upravljanje in valorizacija teh odpadkov sta predmet naraščajočih tehnoloških, okoljskih in zakonodajnih pritiskov.

Eden najpomembnejših izzivov je heterogenost in nevarna narava neželeznih metalurških odpadkov. Ti materiali pogosto vsebujejo toksične elemente (npr. svinec, arzen, kadmij) in kompleksne mešanice, ki zapletajo procese separacije in pridobivanja. Napredne reciklirne tehnologije, kot so hidrometalurški in pirometalurški postopki, zahtevajo znatne kapitalske naložbe in operativno strokovnost, da se zagotovi učinkovito pridobivanje kovin ob hkratnem zmanjšanju sekundarnega onesnaževanja. Integracija digitalizacije in avtomatizacije v razvrščanju odpadkov in nadzoru procesov je še v začetnih fazah, kar dodatno omejuje izboljšanje učinkovitosti in širitev Mednarodna energetska agencija.

Tržna tveganja so prav tako izrazita. Fluktuacije globalnih cen kovin neposredno vplivajo na ekonomsko upravičenost reciklirnih operacij. V letu 2025 bo povečano povpraševanje po ključnih neželeznih kovinah, ki ga poganja energetska prehodnost in sektor električnih vozil, morda spodbudilo recikliranje, vendar lahko volatilnost cen in motnje v dobavnih verigah spodkopljejo naložbe v nove tehnologije (Svetovna banka).

Regulativne obveznosti se krepijo. Direktiva o okvirju odpadkov EU in Baselska konvencija o nadzoru čezmejnih premikov nevarnih odpadkov zaostrujejo zahteve za klasifikacijo odpadkov, čezmejne prevoze in kriterije za končne odpadke. V letu 2025 bo skladnost z drugimi odgovornostmi proizvajalcev (EPR) in mandati krožnega gospodarstva zahtevala, da reciklerji sprejmejo sisteme sledljivosti in dokažejo visoke stopnje pridobivanja. Neizpolnjevanje lahko privede do znatnih finančnih kazni in škodovanja ugledu Evropska komisija.

Tehnološka kompleksnost in nevarna sestava odpadkov povečujeta operativna tveganja.
Gospodarska upravičenost je občutljiva na volatilnost cen kovin in negotovosti v dobavnih verigah.
Regulativna zaostrovanja zahtevajo vlaganje v skladnost, sledljivost in poročevalske sisteme.

Na kratko, medtem ko so tehnologije recikliranja neželeznih metalurških odpadkov ključne za učinkovitost virov in zaščito okolja, morali deležniki v letu 2025 navigirati skozi pokrajino, ki jo zaznamujejo tehnični, gospodarski in regulativni izzivi.

Priložnosti in strateške priporočila

Sektor recikliranja neželeznih metalurških odpadkov je pripravljen na pomembno rast v letu 2025, kar poganja zaostrovanje okoljskih regulativ, rastoče cene surovin in naraščajoče povpraševanje po trajnostnih dobavnih verigah. Številne priložnosti in strateška priporočila lahko identificiramo za deležnike, ki želijo izkoristiti te trende.

Napredne tehnologije pridobivanja: Sprejetje hidrometalurških in biočajnih procesov predstavlja veliko priložnost. Te tehnologije omogočajo učinkovito ekstrakcijo dragocenih kovin, kot so baker, nikelj in redki zemeljski elementi iz kompleksnih odpadnih tokov, kar zmanjšuje odvisnost od primarnega rudarjenja. Podjetja, ki vlagajo v R&D za selektivne leaching agente in optimizacijo procesov, bodo verjetno pridobila konkurenčno prednost (Frost & Sullivan).
Digitalizacija in avtomatizacija procesov: Integracija razvrščanja na osnovi umetne inteligence, realno spremljanje in avtomatizirano ravnanje z materiali lahko znatno izboljšajo stopnje pridobivanja in operativno učinkovitost. Digitalni dvojci in orodja za prediktivno vzdrževanje se vedno bolj uvajajo za zmanjšanje izpadov in optimizacijo uporabe virov (McKinsey & Company).
Strateška partnerstva: Sodelovanje med reciklerji, talilnicami in tehnološkimi ponudniki lahko pospeši komercializacijo inovativnih rešitev za reciklažo. Skupna podjetja z OEM-ji in proizvajalci elektronike lahko zagotovijo stabilne vire surovin in ustvarijo sisteme recikliranja v zaprtih krogih, zlasti za kritične kovine (Bain & Company).
Usklajenost z regulativami in certifikacija: Proaktivna usklajenost z razvojnimi regulativami EU in ZDA o upravljanju z odpadki in razširjenimi odgovornostmi proizvajalcev (EPR) lahko odpre nova trga in zmanjša tveganja v zvezi s skladnostjo. Pridobivanje certifikatov, kot je ISO 14001, in dokazovanje sledljivosti v recikliranih materialih bo postalo vse pomembnejše za zaupanje strank in dostop do trga (Mednarodna energetska agencija).
Geografska širitev: Razvijajoči se trgi v Aziji-Pacifiku in Latinski Ameriki doživljajo hitro industrijalizacijo in urbanizacijo, kar generira znatne tokove neželeznih odpadkov. Ustanavljanje lokalnih predelovalnih obratov ali oblikovanje regionalnih zavezništv lahko pomaga izkoristiti te hitro rastoče trge (Grand View Research).

Na kratko, deležniki bi morali dati prednost tehnološkim inovacijam, digitalni transformaciji, strateškim sodelovanjem, skladnosti z regulativami in geografski diverzifikaciji, da bi maksimizirali ustvarjanje vrednosti v sektorju recikliranja neželeznih metalurških odpadkov v letu 2025.

Prihodnost: inovacije in evolucija trga

Prihodnji razgledi za tehnologije recikliranja neželeznih metalurških odpadkov v letu 2025 so oblikovani z naraščajočo inovacijo, regulativno momentum in razvijajajočimi se tržnimi dinamikami. Ko globalno povpraševanje po neželeznih kovinah, kot so aluminij, baker, nikelj in cink, še naprej narašča – kar pokrepa sektorska panoga, kot so električna vozila, obnovljiva energija in elektronika – se nujnost po pridobivanju dragocenih materialov iz metalurških odpadkov še povečuje. To spodbuja tako uveljavljene igralce kot nove startup podjetja, da vlagajo v napredne rešitve recikliranja, ki maksimizirajo učinkovitost virov in zmanjšujejo vpliv na okolje.

Tehnološke inovacije so v ospredju te evolucije. Hidrometalurški in biočajni procesi pridobivajo na priljubljenosti zaradi svoje sposobnosti selektivno ekstraktirati kovine iz kompleksnih odpadnih tokov z nižjo porabo energije in zmanjšanimi emisijami v primerjavi s tradicionalnimi pirometalurškimi metodami. Na primer, podjetja preizkujejo sisteme v zaprtem krogu, ki integrirajo realno spremljanje in optimizacijo procesov, driven by AI, kar povečuje stopnje pridobivanja in operativno učinkovitost. Sprejetje ločevanja na osnovi senzorjev in robotike prav tako izboljšuje natančnost in razširljivost ločevanja odpadkov, še posebej pri e-odpadkih in ostankih več kovin.

Razvoj trga je še dodatno pospeševan z odrekujteimi okoljskimi regulativami in politikami krožnega gospodarstva, zlasti v Evropski uniji in na Kitajskem. Zelena pogodba EU in akcijski načrt o krožnem gospodarstvu postavljata ambiciozne cilje recikliranja in spodbujata sprejemanje najboljših razpoložljivih tehnologij, medtem ko Kitajska “dvojna ogljična” cilja pospešujeta prehod k trajnostnemu upravljanju virov. Ti regulativni okviri naj bi spodbujali kapitalske naložbe in čezsektorska sodelovanja ter sprožili razvoj regionalnih reciklirnih središč in integracijo dobavnih verig.

Industrijski voditelji, kot sta Umicore in Boliden, povečujeta svoje zmogljivosti recikliranja in se partnerjeta s tehnološkimi ponudniki za komercializacijo procesov naslednje generacije. Medtem pa novi startupi vstopajo na trg s motilnimi rešitvami, kot so modularne mikro-recilke enote in rešitve sledljivosti, podprte s tehnologijo blockchain, ki privlačijo tveganjski kapital in strateška partnerstva.

Po podatkih MarketsandMarkets se pričakuje, da bo globalni trg recikliranja neželeznih kovin do leta 2025 rasel s CAGR prek 6 %, pri čemer bosta Azija-Pacifik in Evropa vodili pri sprejemanju tehnologij in širjenju zmogljivosti. Konvergenca inovacij, politike in tržnega povpraševanja naj bi pospešila prehod k bolj krožnemu in odpornemu sektorju neželeznih kovin, postavljajoč tehnologije recikliranja kot ključnega omogočevalca trajnostne rasti v letu 2025 in naprej.

Viri in reference

This Genius Makes MONEY From GARBAGE! ♻️💰

Oglej si posnetek na YouTube.

Trg za recikliranje odpadkov nekovinskih kovin 2025: Naraščajoča povpraševanja vodi do 8% CAGR do leta 2030

ByQuinn Parker